Koalicija zaradi izjav Webra in EPP zahteva nujno sejo odbora za pravosodje

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so vložile zahtevo za sklic nujne seje odbora za pravosodje. Na njej naj bi obravnavali poziv politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) in njenega vodje Manfreda Webra evropskemu komisarju za vladavino prava Michaelu McGrathu, da naj Evropska komisija spremlja pregon članov NSi v Sloveniji v zadevi Knovs in naj preuči, ali bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe.

V zahtevi za sklic seje poslanci koalicije predlagajo dva sklepa. Prvi je, naj odbor za pravosodje ugotovi, da poziv politične skupine EPP in Webra predstavlja grob poseg v neodvisnost in nepristranskost slovenskega pravosodja.

Drugi predlog sklepa pa se glasi: "Odbor za pravosodje na predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo naslavlja oster protest zaradi ravnanja evropskega poslanca Manfreda Webra (EPP), ki je kršil svoje pristojnosti in z omenjenim pozivom Evropski komisiji ne le izvedel politični pritisk na slovenske pravosodne organe, temveč tudi močno škodoval ugledu Republike Slovenije v evropskem prostoru, saj jo prikazuje kot državo z domnevno politično nadzorovanim pravosodjem."

Koalicija: Pozivi EPP in Webra predstavljajo pritisk na organe pregona in sodno vejo oblasti v Sloveniji

V obrazložitvi zahteve za sklic nujne seje poslanske skupine Svoboda, SD in Levica opozarjajo, da omenjeni pozivi politične skupine EPP in Webra pomenijo neposredno problematiziranje zakonitosti in legitimnosti kazenskega pregona, ki ga vodi neodvisni državni organ v Sloveniji.

"Državna tožilstva in sodišča v Republiki Sloveniji so po ustavni ureditvi politično neodvisni organi. Niso podrejeni vladi, političnim strankam ali parlamentarni večini, temveč delujejo kot strokovni organi v okviru načela delitve oblasti. Prav ta neodvisnost omogoča, da lahko tudi nosilce političnih funkcij kličejo k pravni odgovornosti," poudarjajo koalicijske poslanske skupine.

Ob tem dodajajo, da kazenski postopek zoper izvoljene predstavnike ne pomeni političnega pregona: "Nasprotno, spoštovanje vladavine prava pomeni, da so vsi pred zakonom enaki in da o morebitni kazenski odgovornosti odločajo izključno pristojni pravosodni organi v zakonitem postopku."

Politično ocenjevanje časovnice vložitve obtožnega predloga ali namigovanje na njegovo morebitno instrumentalizacijo brez pravnomočnih odločitev po oceni vlagateljev zahteve za nujno sejo pomeni pritisk na organe pregona in sodno vejo oblasti, pozivi evropskim institucijam, naj spremljajo ali celo preučijo ustreznost konkretnega kazenskega postopka, pa ustvarjajo vtis zunanjega nadzora nad delovanjem slovenskega pravosodja.

"Še posebej problematično je, kadar takšen poziv prihaja iz politične skupine, katere člani so neposredno politično povezani z osebami, zoper katere teče kazenski postopek. S tem se ustvarja vtis zaščite političnih zaveznikov in relativiziranja avtonomije nacionalnega pravosodja," navajajo poslanci Svobode, SD in Levice.

"To bi v praksi pomenilo izvzem določenih političnih akterjev iz dosega pravne države"

Ob tem poudarjajo, da klici po postopkih ali ukrepih, ki bi lahko vplivali na konkretne odprte kazenske zadeve, lahko delujejo kot pritisk na organe, ki izvajajo preiskavo, in pošiljajo napačen signal glede spoštovanja delitve oblasti.

"Če bi kdo menil, da v konkretni zadevi obstajajo resni in utemeljeni dvomi o neodvisnosti ali zakonitosti delovanja Specializiranega državnega tožilstva, kar bi bilo v neposrednem nasprotju tako z nacionalno zakonodajo kot s pravom EU, so za to v pravnem redu EU jasno predvideni postopki, vključno s sodnim varstvom pred Sodiščem EU," navajajo v poslanskih skupinah Svobode, SD in Levice.

Ravnanje politične skupine EPP in Webra po mnenju koalicijskih poslancev torej odpira nevaren precedens, po katerem bi se vsako kazensko obravnavo političnih funkcionarjev lahko razglašalo za politični pregon zgolj na podlagi časovnega okvira ali političnega konteksta. "To pa bi v praksi pomenilo izvzem določenih političnih akterjev iz dosega pravne države, kar je v neposrednem nasprotju z načelom enakosti vseh pred zakonom," so zapisali.

Weber se je spraševal, zakaj do pregona poslancev NSi prihaja le nekaj tednov pred volitvami

Spomnimo, da je Specializirano državno tožilstvo (SDT) v začetku tega meseca vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in bivše člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi. Gre za predsednika stranke Jerneja Vrtovca, poslanca Janeza Žaklja in Jožefa Horvata ter nekdanjega predsednika NSi in evropskega poslanca Mateja Tonina, ki so v zadevi Knovs obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Weber je v torek poudaril, da v Sloveniji teče kazenski pregon proti "kolegom tukaj v Evropskem parlamentu" iz NSi, in to "samo zato, ker so pred leti opravili svoje delo v nacionalnem parlamentu". Spraševal se je, zakaj se to dogaja le nekaj tednov pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji.

"Torej so v Sloveniji na mizi tudi pomembna vprašanja pravne države. In prosim tudi komisijo, naj zadevo preuči," je dodal Weber. Njegove izjave so že obsodili tudi evropski poslanci Vladimir Prebilič (Zeleni), Marjan Šarec in Irena Joveva (oba Renew/Svoboda). Ocenili so, da gre za vmešavanje v delo slovenskih organov in politični pritisk nanje ter poseg v načela spoštovanja pravne države.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "V tem je neizmerna moč umetnosti!"